EU in ZDA sta bili in bosta še naprej strateški partnerici. V času Trumpove administracije so se čezatlantski odnosi soočali z napetimi trenutki, ki so nas naučili, da našega odnosa nikoli ne smemo jemati za samoumevnega. Izvolitev Bidena/Harrisa novembra lani je v EU prinesla veliko olajšanja in optimizma glede priložnosti za ponovno vzpostavitev odnosov TA. Čeprav bo nova ameriška administracija bolj kooperativna, bodo nekateri različni interesi ostali.
Vzpostaviti moramo močnejše vezi in odpornejše zavezništvo demokracij za oživitev večstranskega svetovnega reda in upiranje asertivnim avtoritarcem, ki ga spodkopavajo. Združiti moramo moči za boj proti podnebnim spremembam ter graditi bolj zeleno in močnejšo trajnostno rast za bolj vključujočo družbo. Demokracija, pravna država, okoljski cilji in delavske pravice, spodbujanje mirnega reševanja sporov in reforma gospodarskega upravljanja, pri čemer je treba v središče postaviti boj proti neenakostim, bi morali biti osrednji elementi naše skupne napredne agende. Hkrati bi morali poudariti pomen vizumske vzajemnosti med EU in ZDA ter obe strani spodbuditi k iskanju rešitve, ki bi omogočila brezvizumski režim za vse državljane EU.
Čeprav prehod ZDA še ni končan, so predsednik Biden in njegova ekipa že napovedali in sprožili več ukrepov in prednostnih nalog, ki jasno kažejo na ponovno zavezanost multilateralizmu in pripravljenost za sodelovanje s tradicionalnimi zavezniki. Kar zadeva pristop, bo zagotovo na voljo bolj konstruktiven okvir za razpravo o usklajenih in razhajajočih se interesih. V tej luči si ne bi smeli prizadevati za popravljanje odnosov s TA, temveč bi jih morali ponovno vzpostaviti, in sicer boljše kot prej. Tako na dvostranski ravni kot tudi v večstranskih okoljih bi morali združiti moči, kadar koli je to mogoče. Hkrati mora EU dozoreti in se zavzemati za svoje interese, kadar koli je to potrebno.
